Gorivo se je že podražilo. Kje vse nas višje cene še lahko udarijo po žepu?

Po letu 2020 so motnje v globalnih dobavnih verigah zaradi epidemije koronavirusa ter energetska kriza v Evropi, ki je sledila ruskemu vojaškemu napadu na Ukrajino, pognali cene navzgor ter zagnali obsežen inflacijski cikel.

Mesec dni po začetku vojne na Bližnjem vzhodu se zdi, da se stanje ponavlja.

Vojno smo v zadnjih tednih že občutili v obliki podražitev na bencinskih črpalkah, kjer je Slovenija kot prva uvedla celo omejevanje točenja na bencinskih črpalkah. Goriva naj bi bilo sicer dovolj, v Petrolu, ki po obvladuje 60 odstotkov trga z gorivi pri nas, pa so se sklicevali na logistične motnje zaradi povečanega povpraševanja. Za zdaj še ni jasno, ali je do motenj prišlo tudi zaradi namernega oviranja dostav trgovca.

Cene naftnih derivatov se bodo jutri po oceni Financ ponovno dvignile; bencin za en cent na 1,58 evra za liter, dizel naj bi se podražil za osem do deset centov na liter (na od 1,78 do 1,80 evra za liter), kurilno olje prav tako za okoli deset centov (na od 1,42 do 1,44 evra za liter). Vse cene veljajo ob predpostavki, da vlada ne bo spreminjala trošarin ali drugih dajatev.

V pričakovanju podražitev

Ker se medtem višajo tudi borzne cene plina, elektrike, gnojil in pomembnih industrijskih surovin, kot je aluminij, se krepi bojazen, da se bo podražilo še marsikaj.

To kaže tudi anketa med slovenskimi potrošniki, v kateri je sodelovalo 809 Slovencev. Marca je kazalnik gibanja cen v prihodnjih 12 mesecih, ki ga statistični urad spremlja v okviru meritev zaupanja potrošnikov, porasel za 11 točk in je najvišje po juliju 2022 (graf spodaj). Kot je v objavi ta teden zapisal glavni analitik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc, to gibanje pojasnjujeta vojaški konflikt na Bližnjem vzhodu ter z njim povezano pričakovanje višjih cen naftnih derivatov in zemeljskega plina.

V marcu je 46 odstotkov slovenskih potrošnikov pričakovalo pospešitev rasti cen, kar je 16 odstotnih točk več kot februarja in največ po juliju 2022, je še navedel Ivanc. Enako stopnjo rasti cen kot do zdaj – ta je bila februarja pri 2,9 odstotka – sta pričakovali dve petini gospodinjstev, ostali pa nižjo stopnjo rasti cen (osem odstotkov) oziroma nespremenjene cene (pet odstotkov).

1. Dizel, bencin, kurilno olje

Pri gorivih podražitve trenutno močno blaži vlada, ki je prejšnji teden znižala trošarine na dizel in kurilno olje na najnižjo možno raven, že dva tedna nazaj pa je začasno ukinila okoljsko dajatev na goriva. Če tega ne bi storila, bi bilo treba po oceni ministrstva za okolje, podnebje in energijo že zdaj za liter 95-oktanskega neosvinčenega bencina odšteti okoli 1,748 evra, za liter dizla okoli 1,919 evra, za liter kurilnega olja pa približno 1,588 evra.

Z jutrišnjim dnem se, kot omenjeno, napoveduje nova podražitev. Cene so najvišje po letu 2022.

Kaj bo s ceno goriv, je odvisno od nadaljnjega dogajanja na Bližnjem vzhodu in razpoložljivosti derivatov v Evropi. Kot ugotavlja vlada, so tveganja “vezana na dobavne poti surove nafte na rafinerije v sredozemskem prostoru ter morebitne motnje v rafinerijski in transportni infrastrukturi, kar lahko kratkoročno vpliva na dinamiko oskrbe”.

Ta teden je glavni izvršni direktor Shella Wael Sawan napovedal, da bi v Evropi lahko začelo primanjkovati tudi dizla in bencina, kar bi pomenilo dodaten dvig nabavnih cen – tudi za slovenske trgovce z gorivi.

Tudi obeti za hitro obnovitev tokov z Bližnjega vzhoda niso dobri. Francoski finančni minister Roland Lescure je v sredo za francoske medije dejal, da je bilo do zdaj poškodovanih ali uničenih med 30 in 40 odstotkov rafinerijskih zmogljivosti v zalivskih državah in da to na svetovnih naftnih trgih povzroča primanjkljaj v višini 11 milijonov sodov na dan. To je približno desetina svetovne proizvodnje. Lescure je opozoril, da bi obnova poškodovanih objektov lahko trajala do treh let, ponovni zagon tistih, ki so bili nujno zaustavljeni, pa več mesecev.

Po drugi strani bi se rast borznih cen umirila v primeru zmanjšanja povpraševanja zaradi visokih cen na črpalkah.

Čeprav država blaži podražitve, so cene bencina, dizla in kurilnega olja najvišje po letu 2022.

Za cene goriv pri nas je pomembno tudi, kakšna bo nadaljnja politika vlade. Kar tri petine cene goriva namreč pomenijo davki in dajatve. Vlada Roberta Goloba je v zadnjem mesecu, da bi ublažila podražitve goriv, zmanjšala trošarine in takso CO2. Slovenci smo tako imeli enega manjših dvigov cen v EU.

Eden od ukrepov, ki še ostanejo, je zniževanje davka na dodano vrednost (DDV); vlada je, spomnimo, leta 2022 začasno znižala stopnjo DDV za električno energijo, zemeljski plin, les za kurjavo ter daljinsko ogrevanje.

Na ministrstvu za okolje podnebje in energijo so na naše vprašanje, kaj trenutne povišane borzne cene pomenijo za slovenske potrošnike in ali vidijo potrebo po dodatnem ukrepanju, odgovorili, da so cene naftnih derivatov pri nas zaradi ukrepov vlade na nižjih ravneh v primerjavi z okoliškimi državami, sprejeti ukrepi pa “zadostni”.

2. Plin in elektrika

Borzna cena zemeljskega plina na nizozemskem plinskem vozlišču TTF za dobavo v aprilu je trenutno pri 54 evrih za megavatno uro (MWh), kar je za približno 70 odstotkov več kot pred vojno. Cena elektrike za dobavo na Madžarsko (ta je referenčni trg za Slovenijo) za tretje četrtletje letos se je od konca februarja dvignila z 98 evrov na okoli 136 evrov za MWh, torej za dobrih 35 odstotkov.

Kot je za Forbes Slovenija nedavno dejal analitik Tilen Šarlah, bi trajnejše zmanjšanje proizvodnje LNG v Katarju lahko vodilo v dodaten dvig borznih cen plina, posledično pa tudi elektrike, sploh, če bi se motnje nadaljevale globoko v poletje, ko evropski plinski dobavitelji polnijo skladišča za naslednjo ogrevalno sezono. Bruselj je članicam že naročil, da čim prej začnejo s polnjenjem skladišč, ki so le 28-odstotno napolnjena. Pritisk na cene bi na drugi strani omilili dogovori z drugimi dobavitelji; Italija se denimo pogovarja za povečanje dobav plina iz Alžirije.

Za razliko od goriva se tudi pri električni energiji in zemeljskem plinu višje borzne cene ne prelivajo hitro v končno ceno energenta za slovenskega potrošnika. Večina trgovcev z elektriko in plinom ima za tekoče leto zakupljen plin in elektriko za gospodinjstva, večina teh pa ima vnaprej določeno ceno.

“Ker energente za gospodinjske in male poslovne odjemalce kupujemo v daljšem časovnem obdobju, aktualni dvig borznih cen trenutno nanje nima vpliva. Izjemo predstavljajo stranke na dinamičnih cenikih, ki temeljijo na sprotnih dnevnih tržnih cenah,” pravijo v Gen-I.

V Energetiki Ljubljana, ki je pomemben dobavitelj plina in daljinske toplote v prestorlnici (pri čemer je tudi ta v pomembnem deležu proizvedena iz plina), so nedavno za Finance dejali, da imajo večino energenta za letos zakupljenega po cenah, ki so nižje od trenutnih, in da podražitev ne načrtujejo. Odgovore Petrola še čakamo.

Borzna cena plina se je od začetka vojne na Bližnjem vzhodu dvignila za 70 odstotkov, električne energije pa za dobrih 35 odstotkov.

Večja neznanka pa je cena za naslednjo ogrevalno sezono. Kot omenjeno, kaže, da se bodo skladišča, katerih namen je uravnavanje razlik med zimsko in letno porabo, letos polnila po višjih cenah. Na ministrstvu za okolje podnebje in energijo opažajo tudi trend rasti cen plina za leto 2027, saj poškodovana energetska infrastruktura v Katarju pomeni večji izpad njihove izvozne zmogljivosti v obdobju prihodnjih pet let.

Podobno se lahko, če bo konflikt na Bližnjem vzhodu trajal, v prihodnjih letih to pozna tudi na maloprodajnih cenah električne energije, dodajajo na ministrstvu. “Veleprodajne cene električne energije na kratkoročnih trgih sledijo cenam plina, še posebej v zimski sezoni, poleti nekoliko manj,” pojasnijo.

Tudi pri plinu in elektriki, kot pri gorivih, sicer velik delež končne cene pomenijo omrežnina ter davki in dajatve. Spomnimo, da je v energetski krizi leta 2022 država regulirala cene elektrike, goriv in zemeljskega plina za gospodinjstva ter mala in srednja podjetja. Tako so slovenska gospodinjstva precej manj občutila energetsko krizo, kot denimo avstrijska ali nemška, seveda pa so tovrstni posegi breme za javne finance.

3. Hrana

Po začetku vojne so poleg nafte in plina praktično takoj poskočile cene dušičnih gnojil, saj so proizvajalci veliki porabniki plina, Bližnji vzhod pa ustvari pomemben delež svetovne proizvodnje teh gnojil. To bi se lahko prelilo v višje stroške energentov, surovin, osnovnih materialov, embalaže v prehranski industriji.

Tako se že od začetka širijo opozorila, da bi lahko vojna na Bližjem vzhodu dražila našo hrano. Ben Moljk, raziskovalec na Kmetijskem inštitutu Slovenije, pričakuje cenovno-stroškovne učinke, ki se bodo različno intenzivno prenašali naprej po prehranski verigi.

“Razmerje cen med proizvodi bo ‘optimiziralo’ tudi potrošnjo. Zagotovo bo povpraševanje po nekaterih upadlo, potrošnik bo iskal primerno alternativo,” je nedavno dejal za Forbes Slovenija. Opozoril je še na pogoste špekulacije, ko deležniki v ceno vkalkulirajo morebitne učinke, še preden se zgodijo, ali pa je cena višja od realnega povečanja stroškov.

Več v članku Cene hrane v nekaj letih skočile za tretjino, kruh, moka, olja so spet na udaru.

4. Gradnja

Tudi iz gradbeništva je že slišati sporočila o podražitvah. Eden od trgovcev z gradbenim materialom je svojim kupcem prejšnji teden poslal obvestilo o najavah dobaviteljev, da bodo podražili betonsko železo, izolacijske materiale, plastiko.

V gradbenem podjetju Makro 5 so za Forbes Slovenija povedali, da večino ključnih materialov kupujejo za pet do deset odstotkov dražje. Pri novih projektih in pogodbah so višje vhodne stroške že vračunali v cene.

5. Industrijske in potrošne dobrine

Slovenska podjetja po enem mesecu spopadov na Bližnjem vzhodu poročajo o višjih cenah energije in drugih surovin, med njimi vinar Simčič, izdelovalec vrat iz aluminija Pirnar in Gorenje, ki ima težavo pri dobavi komponent za televizorje.

Kar se tiče elektrike in plina, so po navedbah Gen-I podjetja bolj odporna, saj imajo zakupljene energente in s tem manjše cenovno tveganje. “V primerjavi z letom 2022 ocenjujemo, da je delež podjetij, ki imajo vsaj delno zakupljene energente za naprej, danes višji, saj so se podjetja iz takratne energetske krize veliko naučila,” pravijo v trgovcu z električno energijo in plinom.

6. Potovanja

Po začetku vojne se je cena letalskega goriva praktično podvojila na okoli 200 dolarjev za sod. Gorivo k ceni letalskega prevoza prispeva med 30 in 40 odstotkov, odvisno od tipa letala in razdalje. Če pride do večjih podražitev, lahko prevoznik zaračuna dodatek tudi za že kupljene vozovnice. A kot nam je nedavno dejal generalni sekretar Združenja turističnih agencij Slovenije Mišo Mrvaljević, tega za zdaj ne opazi. “Če bo konflikt trajal dlje časa, pa se bo zagotovo podražilo,” je dejal za Forbes Slovenija.

Dvig cen so že napovedale družbe, kot sta Air France-KLM (za daljše lete) in skandinavski SAS, ki je zaradi rasti cen goriva tudi že odpovedal nekaj letov.

Črn scenarij centralnih bankirjev

Vojna je Evropsko centralno banko (ECB) že prisilila, da je napoved inflacije za letošnje leto dvignila na 2,6 odstotka, kar je precej več kot decembra lani (1,9 odstotka). Centralna banka, ki je bila leta 2022 tarča očitkov, da se je prepozno odzvala na rastočo inflacijo, pa vendarle ocenjuje, da so razmere drugačne in zato ne pričakuje ponovitve inflacijskega vala iz leta 2022.

“Energetski šok je doslej manjši, zlasti v primeru zemeljskega plina, trg dela ni tako napet, ni nakopičenega povpraševanja po pandemiji, fiskalne politike so strožje, obrestna mera centralne banke pa višja,” je ta teden po poročanju Reutersa dejala Christine Lagarde. Leta 2022 je bila inflacija zaradi težav v dobavni verigi po pandemiji že povišana, zdaj pa se že nekaj časa giblje okoli cilja ECB, je še dejala.

Ves čas pa opozarja, da je negotovost velika. “Skoraj korak za korakom, iz dneva v dan, se učimo, kakšne bodo dejanske posledice,” je za The Economist ta konec tedna dejala Lagarde. Če bodo cene nafte dlje časa visoke, bo to po opozorilih analitikov sprožilo rast inflacije in ECB prisililo v povečanje obrestnih mer. To pa bi vodilo v upočasnitev gospodarske rasti.

Je pa ECB nedavno objavila scenarijsko analizo, v kateri je v najslabšem možnem scenariju predvidela, da bi se cene nafte v drugem četrtletju leta 2026 lahko povzpele do 145 dolarjev na sod (torej za okoli 40 dolarjev več kot trenutno), cene plina pa do 106 evrov na MWh (dvakratnik trenutnih cen). To bi lahko evrsko inflacijo dvignilo nad šest odstotkov, kar pa je še vedno manj kot rekord iz leta 2022, ko je bila nekaj časa pri 10,6 odstotka.

Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo na vprašanje, kaj bi uresničitev teh predpostavk pomenila za slovenske potrošnike in podjetja, ponavljajo, da bi se to sčasoma odrazilo v maloprodajnih cenah pri nas. “Srednje- in dolgoročno je edini učinkovit ukrep za blažitev visokih cen nafte in zemeljskega plina opuščanje rabe uvoženih fosilnih goriv,” pravijo.

V Gen-I medtem pravijo, da je cena 106 evrov za plin za drugo četrtletje sicer teoretično možna, vendar po njihovi oceni malo verjetna. “Omenjeni skok ne bi imel direktnega vpliva na cene gospodinjskega odjema v letošnjem letu, saj je energija za to obdobje po večini že zakupljena. Takšen skok cene pa bi seveda lahko imel potencialno velik vpliv na cene v prihodnjem letu, sploh če bi cene vztrajale na podobnih ravneh dlje časa, in bi v tem primeru morali dobavitelji kupovati energijo za prihajajoče obdobje po precej višjih veleprodajnih cenah, kot so jo za tekoče leto,” menijo.

Javnofinančni ukrepi (s katerimi bi blažili podražitve, op. a.) morajo biti začasni, ciljani in jasno omejeni.

Davorin Kračun, Fiskalni svet

Država ima omejene možnosti za ukrepe

Država že zdaj podražitve pogonskih goriv kroti z dragimi posegi v trošarine. Zato je že zdaj dogajanje tudi javnofinančni izziv, pravi Davorin Kračun, ki je zadnjih devet let predsednik fiskalnega sveta.

Dlje kot bodo motnje trajale, večji bo ta izziv, meni. Dodaja, da je treba po ukrepih za blaženje cen energentov, kot je nižanje trošarin, posegati previdno. “Po eni strani zato, ker gre za vir prihodkov državnega proračuna, po drugi strani pa zato, ker bi višje cene umirile povpraševanje oziroma silile porabnike v bolj racionalno trošenje,” pravi.

Dodaja, da je za Slovenijo ključno vprašanje razpoložljivega fiskalnega prostora. “Sprejeti proračun za letošnje leto predvideva primanjkljaj blizu trem odstotkom BDP, zato morajo biti javnofinančni ukrepi začasni, ciljani in jasno omejeni. Morebitni ukrepi morajo torej blažiti stisko najranljivejših, ne vse povprek. Širši in trajnejši ukrepi, kar je bilo dostikrat praksa v preteklih krizah, bi lahko dodatno prispevali k odmikanju od cilja ohranjanja javnofinančne vzdržnosti. Slovenija je kot majhna država bolj občutljiva na morebitno rast zahtevanih donosov, zato je vztrajna prekomerna rast tekoče porabe tvegana.”